Ej, dej, pel me na morje!
Da se mokra in slana zavijem v brisačo. Da grem ležat na sonce. Da si prižgem čik in odprem pivo.
Ej, dej, pel me na morje!
Da bom zmatrana od sonca in malce pijana od piva. Da mi bo fajn.
![]()
Ej, dej, pel me na morje!
Da se mokra in slana zavijem v brisačo. Da grem ležat na sonce. Da si prižgem čik in odprem pivo.
Ej, dej, pel me na morje!
Da bom zmatrana od sonca in malce pijana od piva. Da mi bo fajn.
![]()
Ne vem, kdaj sem od Anthony prešaltala k Underworldu… Umetno zadnje čase prov paše.
Underworld (Laidback Luke remix) - ring road
Pa še besedilo:
I want you to be the way
i want you to be
and when you’re not
it hurts me
like shredded tape
something sticky
for security
wrapped tight around a metal box
to imitate security
there’s a blue sky over me
but the fear is on me
in a place where ball games are strictly forbidden
luxury 2-bedroomed apartments
overlook the traffic lights
next to the rails
it’s a hot day
it’s a, it’s a hot day
a lazy day for some
but i’m bringing from the inside
all these things
i see a wall
i know it’s gonna fall down
maybe hurt somebody
after it’s been
tagged and fly posted
it’s a rush job
it looks good for long enough
knock em out and sell em
move on
it’s a fast buck
and the race is on
to get in get out
get what you want
get out
it’s the short-term
the long-term can look after itself
unless you happen to be living here
i’ve got to stop
(chorus)
people are squinting to block out the sun
complaining or soaking it up
praying for rain the next minute
for a scorched earth
what’s it worth
enough is never
enough
let’s have a little moan
put the world to right
sit back and watch it all slide by
it’s a view from a train
pay somebody else to drive
see the suits
i see the suits sunning themselves on the steps
of the supermarket
and i think of you and i’m alone like this
burning from the inside
i found a new door
i didn’t know where it went
i went through
i came out in this shopping mall where
boys wear england shirts
and west ham shirts and arsenal shirts
and the boys from dagenham wear jackets
called harlem
grinning at the door at the
Ann Summers sex shop
it’s st. georges day
and all the old people smile
the young people look hungry
looking for a new door
i’m in the sun
at the back of the shops
where the purple weed thins are pushed against the doors that say
fire exit
the smell of grease
there’s a broken glass thing under my feet
the boys stop for a smoke in the sun
and watch girls cross from the job centre
to the station
a drunk stands in the door of a pub
a bunch of pea sticks in one hand
a cheery carrier bag
hanging in the other
hanging in the other
girls in england shirts read the papers
and giggle at the table in the cafe
offering homemade dinners
it’s good food
but your clothes come out smelling of grease
i got my back to the rail at the end of the ally
by the bypass you might have seen me
scratching all these things
inking it out
deliver us from temptation
and doubt
there’s an abandoned trolley
call safe at radio 1
on and on and on
and another england shirt out in the sun
spring falls in pink
on the blacktop and cracks
black and yellow tape covers the scene, of a break in
and every time i think of you i get my peace back
.. ko bi morala sedeti v knjižnici za zapiski in razmišljati o snovi. Kako embalaža vpliva na prodajo, kako tržno komuniciranje ustvarja v potrošnikih željo in potrebo…
Meni pa se po glavi mota samo ena želja, ena potreba - da bi bila z njim. Tako bedno vse skupaj postaja. Včasih se mi zdi, da bom sredi dneva planila v jok, da bi le manj bolelo. Spet drugo uro sem besna, ker sem nemočna. Ker so stvari, na katere nimam vpliva. And I’m controlfreak. Sita sem tega, da sem sama, ko vem, da je on tu, par kilomtrov stran. Da je oddaljen en klic, ki pa ga ne smem opraviti. Vse je tako…
Marketing is everything, pravijo. Pa še kako res je. In žalostno se mi zdi, da je tudi v medčloveških odnosih prevladala ta paradigma. Način, kako se boš spromoviral, vpliva na to, s kom boš in kdo si bo želel biti s tabo. In ironično - embalaža (in odstanjevanje le-te) je tisto, kar pri ovohavanju pripadnikov človeške vrste pomeni največ. In tudi zaradi tega usranega marketinga1 nimamo več konsenzualnega in kompromisnega potrpljenja, da bi poskušali vztrajati s tistim, kar je skrito v izvoljeni škatli. Raje gremo v trgovino in poiščemo novo embalažo z novo vsebino. Ki nam bo itak po treh dneh postala dolgočasna.
Pa še nekaj - kdaj se je zgodila tista prelomnica, ko smo iz odkritosrčnih, no, vsaj odkritih, otrok postali potuljeni odrasli? In ko smo zgubili vero v ljudi in zboleli za pesimizmom? Kdaj smo postali prestrašeni in nezaupljivi? In kdo je za to kriv?
Ja, lahko me obtožite zlorabe svojega bloga v študijske namene. Pred kakšnim mesecem sem težila na tem mestu (ponpet, hvala še enkrat), danes pa se obračam kar na celoten Blogos.
Pa kar na plano s prošnjo: Za potrebe seminarske naloge pri nekem predmetu na neki fakulteti pač potrebujem narediti par (sila kratkih) intervjujev z ljudmi, ki grejo vsaj občasno v Second Life in so tam v interakciji s preostalimi rezidenti.
Prosim prosim, če kdo hod v SL - dejte se javit
Res, postavla bom par kratkih vprašanj
Pri polni zavesti, podprti s šestimi jacki, prisegam, da ne bom več naivna.
Lepe besede me ne bodo več ganile… ker so le vzvod manipulacije makjavelističnih posameznikov… oni gredo prek trupel…
nočem bit truplo…
Danes, pri polni zavesti, podprti tudi z dvema pivoma, prisegam, da ne bom naivna.
Ne bo se me dalo podkupiti s pirom in čikom in praznim besedičenjem. Od sedaj naprej bom previdna…
Pri polni zavesti, podprti s pomanjkanjem integritete, prisegam, da ne bom naivna.
Od danes naprej… pazim…
samo… jacki so kul… pivo pa čik tut… pa lepi pogledi tut… pa osamljen srček tut…. pizda, ampak naivna pa ne bom!
naive
–adjective
1. having or showing unaffected simplicity of nature or absence of artificiality; unsophisticated; ingenuous.
2. having or showing a lack of experience, judgment, or information; credulous: She’s so naive she believes everything she reads. He has a very naive attitude toward politics.
3. having or marked by a simple, unaffectedly direct style reflecting little or no formal training or technique: valuable naive 19th-century American portrait paintings.
4. not having previously been the subject of a scientific experiment, as an animal.
ki preklinjajo stare babe v Ljubljani. Se opravičujem izrazu, ampk ne gre drugače. Ker so obupne. Egocetrične. Neempatične. Predvsem pa obremenjene s svojimi, pardon še enkrat izrazu, ritmi.
Stojim na troli, se pogovarjam s šefom, kako danes ne moremo izvesti promocije v centru, ker pada dež, da ne moremo doseči kritične mase, da ni pošteno do promotorjev… Ko prispemo do izstopne postaje in ko se odpravim proti vratom, pa do mene pride sicer lepo urejena stara dama, ki se ji vidi, da najbrž v življenju ni močno garala, in mi pribije, kaj vse mora danes človek poslušati na avtobusu. Se pravi, da so uboga stara dama morali poslušati pogovor študentke, ki dela za par fičnikov na mesec, z njenim grdim grdim šefom, ki jo grdo grdo kliče sredi dopoldneva, sili v pogovor in s tem maltretira njene uboge sopotnike na avtobusu. Predvsem pa eminentne stare dame, ki se morajo ob takem grdem vremenu po svojih opravkih po Ljubljani prevažati s sredstvom, neprimernim in neustreznim njihovemu statusu in pri tem še poslušat kozlarije. Ja.
Kaj zabrustiti nazaj? Je sploh vredno besed? Ne vem. Samo vem, da od danes naprej ne odtopim sedeža nobeni osiveli dami. Kar se pa tiče prijaznosti do njih… blah..
In da mi ne bo še kdo rekel, da smo mladi tisti, ki smo neotesani in nevljudni… Na nas svet stoji, učimo se pa itak od starejših… Bravo! Čas za retrospektivo..
According to media, Victor Frankenstein is alive and well…
… and he’s preparing polio viruses for germ warfare, delivering genetically engineered
vegetables, cloning sheep, cows, human babies, and anything you care to nominate…
Da bote vedl!
(vir)
![]()
Spodnje vrstice so priromale na moj pošni naslov in narisale velikanski nasmešek na moj obraz … so true ..
Tvoje rožice so še vedno žive!
Seks v mali postelji je absurden!
V hladilniku imaš več hrane kot alkohola!
šest zjutraj je ura, ko vstaneš in ne, ko greš spat.
Svojo priljubljeno melodijo poslušaš v avtu!
Imaš dežnik. Gledaš vremensko napoved!
Tvoji prijatelji se ločujejo.
130 dni počitnic zreduciraš na 10.
Jeans in pulover nista več večerna toaleta.
Ti si tisti, ki pokličeš policijo, ker otroci ne znajo utišati glasbe!
Starejše osebe v tvoji bližini sproščeno pripovedujejo opolzke šale!
Ne veš več točno, kdaj se zapirajo lokali!
Zavarovanje za avto se znižuje in stroški kredita se povečujejo.
Psa pričneš pravilno hraniti in mu ne prinašaš ostankov iz McDonald’s-a.
Po spanju na kavču čutiš bolečine v hrbtenici.
Od opoldneva do 6-ih zvečer ne spiš.
Večerja in kino sta cel zmenek in ne samo začetek.
Namesto MTV pričneš gledati TV dnevnik.
V lekarno greš po Iboprufen in ne po kondome ali po test nosečnosti.
Vino za 300 SIT ni več tako dobro.
Zajtrkuješ dejansko takrat, ko je čas za zajtrk.
V trgovini ne kupiš samo testenin in Pepsija.
“Ne morem več piti” zamenja “Nikoli več ne bom toliko spil”!
90% časa za računalnikom porabiš za delo!
Nič več ne popivaš doma, da bi nekaj prihranil, preden greš v gostilno.
Pozorno prebereš vse te vrstice in iščeš izjavo, ki se te ne tiče…
Ja, spet prihajam domov. In spet pijana. Tokrat manj kot ob prejšnjem zapisu.
Rekel si mi -K., ne ga preveč žurat. Obljubim, s ponedeljkom preneham. Bolje zame in za spomin nate. Takoj ko spijem kozarec preveč, mi spomin odplava k tebi. K… hej mali, kaj delaš… pa k - hej mali, čaw…
Sedaj si že gotovo v SF-ju. Iščeš svoje stanovanje, pripravljaš, organiziraš, analiziraš, sintetiziraš… Jaz pa sem tukaj doma, v Sloveniji, in pijem vino… Preveč ga pijem.. ampak res, v ponedeljek neham. Dobila sem službo… Že zato moram nehat..
Ampak, a sploh veš, da pijem samo še vino? Ker ga ti piješ. Kaberne sovinjon. Ker ga piješ ti. Ker si ga ti pil v bikufeju. Pivo nima več pravega okusa…
Eh, moji zapisi niso več smiselni… Tok misli, obžalovanja, ždenja v prostoru in času… Jst si želim bit pa sam s tabo… V tvojim mali sobici, poslušat Dejvida, kadit cigaret in te božat…
prihajam domov. pijana. preveč— spet. to se ne spodobi za mlado damo.
dva prijatelja imam. še posebej draga. seveda imam več prijateljev . in več zahval sem jim napisala. samo ta dva sta iz mojega kraja. poznam ju maksimalno eno leto. in v tem času sta postala… moja dva…
vsak od njiju je poseben. vino z njima je posebno. vsak od njiju piše svojo zgodbo. eden - preveč racionalen, preveč pompozen, preveč samohvalen. drugi, ponosen na svojo predzgodbo, svojo zgodbo, družino in hkrati preveč emocionalen. ima svojo ljubico, svojo deklico, prvi jo išče. mogoče tudi v meni.
oba sta del mene. oba sta svojo deklico iskala v meni - eden je ni našel, drugi je v meni ne bo našel. ker jaz iščem svojega moškega… pa ni poanta ni v tem…
rada vaju imam. tega ne bosta nikoli brala. močno dvomim v to. ampak oba sta postala atributa moje entitete. tudi zaradi vaju sem v tem trenutku to, kar sem. pijano dete. ki se zaveda svojih 22 let. ki niso nič v primerjavi z neskončnostjo.
poskušam vama pomagati z vsem, kar vem in znam. res. ker vaju oba potrebujem. srečna z vajinim sčepcem nesreče. le slednja omogoča naše debate ob kavi, vinu, tlečem tobaku…
res vaju imam rada…
pijano dete.. ki skuša pomagati z vsem, kar ve in zna… pri svojih 22 letih…