Margaretin svet

Moj oče oddaja stanovanja. Pri tem se srečuje z različnimi ljudmi, katerih zgodbe ga bolj ali manj ganejo. Je pa ena izmed zgodb, ki mi jo je povedal oče, kasneje še dolgo resonirala v meni. Pripoved govori o paru, ki se je po nekaj skupaj preživetih letih odločil raziti. Pri očetu sta prekinila najem in obenem razložila, da se njune poti razhajajo. Zakaj, je zanimalo očeta. Eden izmed njegovih sogovornikov je na njegovo vprašanje odvrnil, da sta ugotovila, da se imata rada, vendar da se ne ljubita.

Da se ne ljubita.

Pred mano je težka odločitev. Tudi med nama niso stvari rožnate. Vem, da ga imam rada. Da me skbi zanj. Ne vem pa, če ga ljubim…

se nam je vsem zmešalo? Moramo res vsi rinit po svoje in ne znamo preprosto reči STOP?

Svašta.

Danes v enem izmed člankov prebrala, da je bilo na vhodu v Apolovo svetišče zapisano “Spoznaj samega sebe”. Je bil rezultat spoznavanja pri popotnikih vedno znova isti? Pri meni ne bi bil. Škoda.¹

1. Te tri povedi sem pisala dobre pol ure. Razglabljala sem o tem, kako imam željo, da pričnem ponovno s pisanje bloga, da sem stare objave zbrisala, ker me je sram – priznam, in da se v meni kopičijo misli in čustva, ki derejo na plano. In na koncu pisanju se mi je utrnila zgornja misel. In menim, da pove čisto dovolj. [↩pejdi lepo nazaj]

It is the best of times, it is the worst of times… (ogled)

Koliko tega se bo uresničilo? Bodo tiskani mediji postali res samo še luksuzna dobrina, ki ne bo namenjena nam, navadnim smrtnikom? Bo GOOGLE na novo definiral medije, novinarstvo, mogoče celo našo percepcijo sveta? Na kako dobri poti do uresničitve “prerokbe” je?

da te je sredi tuširanja zadel kot strela z jasnega? Stojiš pod curkom vode, razmišlaš o (ne)pomembnih rečeh, ki so se ti zgodile tekom dneva, vrtiš film in kar naekat BUM. Faaq, kaj ti je zaboga blo? Je bilo res potrebn vse tist? Zakaj nis preprosto počakala pet sekund, pomisnla in šele potem rekla? Eh… Tako tipično, nikoli me ne izuči…